Tihe spremembe v modnem velikanu: kaj želi ena najbogatejših švedskih družin?

Hennes & Mauritz, švedski trgovec z modnimi oblačili, bolj znan pod kraticami H&M, ki od leta 1974 kotira na švedski borzi, se postopoma vrača v zasebno lastništvo. Ustanoviteljska družina Persson je povečala nakupe delnic H&M in od leta 2016 zanje porabila več kot 63 milijard švedskih kron (5,74 milijarde evrov), kar je sprožilo špekulacije, da bi lahko podjetje ponovno prešlo v zasebne roke, poroča Bloomberg.

Družina je povečala nakupe z reinvestiranjem dividend in tako v zadnjih devetih letih prek svojega podjetja Ramsbury povečala svoj delež v H&M s 35,5 odstotka na skoraj 64 odstotkov. Vključno z razširjenimi družinskimi deleži Perssonovi zdaj nadzirajo približno 70 odstotkov kapitala in okoli 85 odstotkov glasovalnih pravic, je razvidno iz spletne strani H&M.

Če bi družinski delež dosegel 90 odstotkov, bi lahko zahtevala umik delnic z borze, je za Bloomberg povedal analitik Niklas Ekman iz družbe DNB Carnegie. V sporočilu strankam prejšnji mesec je ocenil, da bi lahko družina, če bo nadaljevala nakup delnic v enakem tempu, podjetje odkupila že čez dve leti.

Hkrati se Perssonovim ponuja priložnost, da lažje prevzamejo popoln nadzor, saj so delnice H&M-a, odkar so pred približno desetimi leti dosegle rekordno vrednost, padle za okrog 60 odstotkov in vrednost podjetja oklestile na trenutnih 220 milijard švedskih kron (20 milijard evrov). Za nakup preostalih delnic bi morala družina po trenutni ceni odšteti vsaj 70 milijard švedskih kron (6,38 milijarde evrov), a za to bi se verjetno morali zadolžiti, pravi Ekman.

Družina namero privatizacije zanika

Člani ene najbogatejših družin na Švedskem sicer namero privatizacije modnega trgovca zanikajo. V lanskem intervjuju za Bloomberg je predsednik H&M Karl-Johan Persson, vnuk Erlinga Perssona, ki je podjetje ustanovil leta 1947, dejal, da za privatizacijo “ni nobenih načrtov”. “Kupujemo samo zato, ker verjamemo v podjetje,” je dodal.

A Karl-Johan je v preteklih intervjujih že izrazil nezadovoljstvo nad kratkoročno usmerjenostjo borze v maksimiranje dobička. “Vsaj v sodobnem času niso nikoli izrazili močne želje, da bi ostali javni,” je za Bloomberg komentiral Daniel Schmidt, analitik v Danske Bank.

Tudi Sverre Linton, glavni pravni svetovalec in predstavnik za javnost Švedskega združenja delničarjev, ki zastopa male vlagatelje v delnice, je o privatizaciji podjetja povedal: “O tem govorimo že leta in le redko kdo dvomi, da se stvari razvijajo v tej smeri,” je pojasnil za Bloomberg. Če družina ne namerava H&M privatizirati, bi morala to jasneje sporočiti in prenehati kupovati delnice, je dejal.

Družina Persson s podjetjem H&M že dolgo upravlja podjetje brez posebnega upoštevanja manjšinskih delničarjev. To gre pripisati glavi družine in sinu ustanovitelja, 77-letnemu milijarderju Stefanu Perssonu, ki je v 16 letih kot glavni izvršni direktor in več kot dveh desetletjih kot predsednik H&M zgradil enega največjih trgovcev s hitro modo na svetu.

Steffan je še vedno močno vpleten v prihodnost podjetja, saj ima sam v lasti skoraj 45-odstotni delež. Mesto predsednika H&M-a je leta 2020 prepustil svojemu sinu, že omenjenemu Karlu-Johanu. Forbes Steffanovo premoženje ocenjuje na 18,5 milijarde dolarjev, s čimer je najbogatejši Šved.